Tik pred glasovanjem, ki lahko Francijo pahne v globoko politično in gospodarsko krizo

Francija se je znašla na robu nove politične in gospodarske krize. Položaj francoskega premierja Françoisa Bayrouja, ki je zaprisegel šele decembra lani, je namreč znova negotov.

Bayrou, 74-letni politični veteran, je eno glasovanje o nezaupnici februarja letos že prestal, a tokrat se bo moral zagovarjati zaradi napovedanih nepriljubljenih ukrepov in resnih proračunskih nestrinjanj.

Okoli 15. ure je nagovoril polno dvorano in uvodoma poudaril, da se zaveda, da številni kritiki njegovo odločitev o glasovanju o nezaupnici ocenjujejo kot preveč tvegano. Sam pa je prepričan v nasprotno. "Največje tveganje bi bilo, če ne bi tvegal in bi pustili, da se stvari nadaljujejo po ustaljenih tirnicah," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da se bodo zakonodajalci tokrat soočili ne le s političnim, temveč s "čisto zgodovinskim vprašanjem", ki bo zaznamovalo prihodnost Francije.

43-minutni nagovor je končal s strastno obrambo demokracije, poslance pa pozval, naj opustijo "prekletstvo nenehne delitve" in namesto tega pokažejo svojo vest, se soočijo z realnostjo in skupaj izberejo pot "skupne resnice in poguma".

"Delati bomo morali več"

Bayrou je predlagal, da bi državni proračun za leto 2026 oklestili za dobrih 43 milijard evrov, napovedal je tudi ukinjanje delovnih mest v vladnih agencijah in državnih ustanovah ter zmanjšanje števila javnih uslužbencev.

V želji po zmanjšanju javnega dolga je predlagal tudi ukinitev dveh dela prostih dni. "Kot narod moramo več delati," je po poročanju Politica ob napovedi nepriljubljenega ukrepa dejal Bayrou.

Franciji grozi "grška" dolžniška kriza

Napovedani ukrepi so naleteli na precejšnje nasprotovanje in jezo javnosti, čeprav jih je francoski premier podkrepil z opozorili, s katerimi so se strinjali tudi številni evropski ekonomisti - drugemu največjemu gospodarstvu v Uniji namreč grozi "grška" dolžniška kriza.

Bayrou trdi, da gre za vprašanje "nacionalnega preživetja" in opozarja, da se mora Francija končno soočiti s svojim vse bolj nenadzorovanim dolgom, saj "vsako uro vsakega dne in noči v zadnjih 20 letih dolg naraste za dodatnih 12 milijonov evrov."

Morda je šlo za dramatične izjave, namenjene temu, da bi francoski premier razklano politično elito prisilil k ukrepanju, a ker tudi po več mesecih nesoglasij o novem proračunu francoski parlament ni uspeli doseči soglasja, je Bayrou za 8. septembra nepričakovano sam sklical glasovanje o (ne)zaupnici, in sicer v upanju, da si bo s tem okrepil legitimnost in dosegel konsenz o drastičnih proračunskih rezih.

Tako na skrajni desnici kot na levici pa so že napovedali, da bodo glasovali za njegov odhod s položaja, zaradi česar se premierjev padec zdi vse bolj verjeten. Tak razplet pa bi lahko imel resne posledice za francosko gospodarstvo in tudi za predsednika Emmanuela Macrona.

Politični nasprotniki skupaj proti premierju

Socialistična stranka (fr. Parti Socialiste, PS), največja stranka francoske leve sredine, naj bi se po pisanju Sky Newsa v želji po odstavitvi premierja že povezala s svojimi naravnimi političnimi nasprotniki, tj. s skrajno desnim Nacionalnim zborom (fr. Rassemblement National, RN).

Poslanka Socialistov Celine Thiebault-Martinez je dejala, da Bayroujev proračun "znova kaznuje najranljivejše, delavske družine in običajne delavce". Kot je dodala, naj bi premier primerjavo z grško krizo utemeljil na lažnih argumentih, ustvarjenih zato, da strašijo ljudi.

V skrajno desnem RN, ki v javnomnenjskih anketah pridobiva podporo ter si prizadeva za razpis predčasnih parlamentarnih volitev, saj so prepričani, da bi pridobili več poslanskih sedežev ter si povečali vpliv, pa v današnjem glasovanju vidijo predvsem priložnost za maščevanje predsedniku Macronu.

"Že osem let (odkar je bil izvoljen Macron, op. p.) poslušamo isti recept: več pravil, več davkov, onemogočanje francoskega gospodarstva, da bi delovalo in napredovalo," je dejal poslanec Nacionalnega zbora Gaëtan Dussaussaye. "Želimo popolno spremembo upravljanja gospodarstva v Franciji. To pomeni, da moramo moč vrniti ljudem, da sami odločajo," je dodal.

Kaj sledi, če bo nezaupnica izglasovana?

Če bo Bayrou izgubil glasovanje in bo vlada padla, se bo pritisk na Macrona, naj odstopi, še okrepil. Premier bo sicer začasno še ostal na položaju, medtem ko bo predsednik Macron iskal rešitve za težke odločitve: razpis novih volitev, da bi poskušal znova pridobiti večino; imenovanje že petega novega premierja v upanju, da bo ta bolj uspešen kot prejšnji štirje; ali pa celo njegov odstop – možnost, ki jo je sicer doslej večkrat izključil, a se vse pogosteje pojavlja v javnosti.

Politično ozračje v Franciji je mračno

Veliko francoskih državljanov namreč prav Macrona krivi za sedanjo krizo, saj da je junija 2024 razpisal predčasne volitve, ki so pripeljale do razdeljenega parlamenta in globoko razklanega spodnjega doma, v katerem je dogovor skoraj nemogoč.

Prav to razpoloženje v državi pa je skrajno desni Nacionalni zbor ponovno postavilo v vlogo favorita za zmago na predsedniških volitvah leta 2027. Če bi danes prišlo do novih parlamentarnih volitev, bi – po raziskavi italijanske agencije Elabe – Nacionalni zbor namreč zasedel prvo mesto, levica drugo, sredina pa bi pristala daleč zadaj.

Kot je za CNN dejal Dominique Moïsi, višji analitik pri pariškem inštitutu Institut Montaigne, je politično ozračje v Franciji mračno. Sam ne pomni, da bi se država kdaj znašla v tako globoki politični blokadi.

Za sredo pa je medtem napovedan dan civilnega upora, ki bo potekal pod geslom Blokirajmo vse (fr. Bloquons tout). Kako množičen bo, še ni jasno, a želja organizatorjev je jasna: zaprtje podjetij, blokada glavnih cest in ohromitev celotne države.

PODKAST ZDRAVJE Z ALENKO KESAR: Kardiologinja o najboljšem zdravilu na svetu